Občina Vipava je v okviru podukrepa 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) / LEADER prejemnik sredstev za operacijo: »Zelena priložnost – divje rastline / Tematska pot Slap«. Program razvoja podeželja 2014–2020 je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije, ki pomeni programsko podlago za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Občina Vipava – nosilec operacije, Majerija Matej Tomažič s.p., Krajevna skupnost Slap, Društvo upokojencev Ajdovščina, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina.
Za vsebino je odgovorna Občina Vipava. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja
podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Učna pot je dolga dobrih 300 m in nas po stari pešpoti z vaškega trga imenovanega Plac pelje do potoka Dragonc oz. obratno. Na tako kratki poti preseneča bogastvo divjih užitnih rastlin, ki smo jih našteli več kot 60. Rastline je v družbi domačinov poiskal poznavalec in avtor številnih knjig na temo divje hrane Dario Cortese. Pripravil je kratke opise rastlin ter nekaj informacij, ki bodo prišle prav tako poznavalcem, kot vsem, ki se prvič srečujete s tem divjim obiljem. Za pomoč pri iskanju v naravi je na treh tablah tako predstavljenih 30 tipičnih predstavnikov svojih vrst, na dveh pa nekaj splošnih, a zanimivih opisov. Rastline poiščite levo in desno ob poti, oglejte si jih, povohajte, okusite in fotografirajte. Prosimo, da rastlin ne nabirate za lastne potrebe, naj ostanej o še za druge obiskovalce, saj je pot namenjena spoznavanju rastlin na rastiščih. Spoštljivo se obnašajte do suhozidcev, mejic, vinogradov, sadovnjakov in travnikov ob poti. V tišini opazujte naravo in kulturno krajino ter prisluhnite zvokom. Vabljeni na otvoritev učne poti v septembru.
STROKOVNO VODENJE PO UČNI POTI
Za vse, ki bi želeli izvedeti o divjih rastlinah še kaj več, pa se je sedaj mogoče po poti sprehoditi z vodičko.
Sandra Subotič je poznavalka Vipavske doline in turistična vodička po celotni Vipavski dolini, Goriških brdih ter Posočju. Z veseljem vam razkaže učno pot na Slapu »Med divje« in divje užitne rastline, ki rastejo ob tej poti. Divje užitne rastline tudi sama nabira, pripravlja in uživa. Z vami bo delila znanje o rastlinah, vam približala naravne, kulturne in zgodovinske lepote Vipavske doline ter vas seznanila z nekdaj skromnimi in revnimi, vendar nič manj okusnimi vipavskimi jedmi, katerih sestavine izvirajo iz divjih rastlin, ki jih najdemo v bližnji okolici. Izlet po učni poti lahko po želji zaključite z degustacijo odličnih vipavskih vin.
Za voden obisk pričakuje vaš klic na telefonski številki 031 58 48 98 ali na e-pošto: sandra@soustvarjanje.si.
>Skozi slikovito pokrajino Vipavske doline se pot vije do vasice, znane po slapovih in vinogradih – Slap. V naselje nas pripelje cesta, ki se razprostira prek kamnitega mostu čez potok Močilnik. Vas je dobila ime po slapovih, ki nastajajo iz voda različnih bližnjih potokov. Poleg voda ponuja Slap še zanimive stavbe, kamnite portale, vodnjake, prostrane vinograde in še kaj.
>Odlični solatni drevesi. Povsem mladi, še svetleči listi so odlični za pripravo solat. So zelo blagega okusa in primerni kot solatna osnova. Tudi jedrca semen so užitna. Uporabimo jih podobno kot makova ali sončnična semena. Uporabni deli rastline: listi, popki, semena. Uporaba: solate.
Odlični solatni drevesi. Povsem mladi, še svetleči listi so odlični za pripravo solat. So zelo blagega okusa in primerni kot solatna osnova. Tudi jedrca semen so užitna. Uporabimo jih podobno kot makova ali sončnična semena.
Uporabni deli rastline: listi, popki, semena.
Uporaba: solate.
Toploljubno drevo pri nas ni pogosto in je večinoma posajeno za okrasne namene, a se rado samo zaseje. Zlahka ga spoznamo po listih, ki so zelo podobni koprivnim listom, zato njegovo ime ne preseneča. Kot borovnice veliki kroglasti plodovi na dolgih pecljih so sprva zelenkasti in čvrsti, zatem...
Toploljubno drevo pri nas ni pogosto in je večinoma posajeno za okrasne namene, a se rado samo zaseje. Zlahka ga spoznamo po listih, ki so zelo podobni koprivnim listom, zato njegovo ime ne preseneča. Kot borovnice veliki kroglasti plodovi na dolgih pecljih so sprva zelenkasti in čvrsti, zatem rumeni, v zrelosti pa se obarvajo v rjavo vijolično. Takrat postanejo moknati in prijetno sladki. Koščica varuje užitno okusno jedrce, ki je vir kakovostnega jedilnega olja.
Uporabni deli rastline: listi, plodovi.
Uporaba: solate (listi), vloženi v kis (nezreli plodovi), vloženi v žganju, marmelade, sadni čaj (zreli plodovi).
