Recepti
Priprava jedi
Tako divja zelenjava kot plodovi, sploh pa samonikle začimbnice, omogočajo srečanje z močnimi okusi ter neznanimi aromami in tako predstavljajo kulinarični svet zase. Nekatere rastline so lahko osnova povsem divjih jedi, npr. kurja črevca v solati. Bolj običajno pa z njimi pripravljamo ''napol civilizirane'' jedi, za katere uporabimo še sestavine rastlinskega in živalskega porekla iz pridelave oziroma reje. Najprimerneje je, da uporabimo le osnovne, enostavne sestavine (riž, krompir, gojena zelenjava, stročnice, slanina, jajca …) in smo pozorni na to, da divje sestavine pridejo do izraza v jedi tako po izgledu kot okusu. Ponavadi zahtevajo dodatek maščobe ali/in beljakovin, saj s tem ublažimo njihov grenak ali/in trpek okus.
Mlade zelenjavne dele uporabimo surove v solatah in za pripravo napitkov – smutijev. Starejše skuhamo kot blitvo ali pripravimo kot špinačo. Divja zelenjava je odlična za juhe, enolončnice in rižote. Z aromatičnimi in grenkimi rastlinami pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi. Skoraj vse se okusno obnesejo v jedeh s krompirjem ali stročnicami. Poleg tega z njimi pripravimo namaze in zelenjavne zavitke. Divje začimbnice uporabljamo podobno kot gojena aromatična zelišča.
Zrelo divje sadje jemo kar v naravi (borovnice, robidnice, maline, šmarno hrušico …), nekatere vrste pa so bolj okusne predelane (drnulje, mokovec, glog …) ali so sploh primerne le za predelavo in pripravo različnih shrankov (trnulje, češmin, jerebika, črni bezeg, šipek, drobnica).
Pripravimo lahko sokove, kuhane sadne omake, marmelade in džeme, želeje, sadni sir, kompote, divja sadna vina in kis, likerje … Primerne so za vlaganje v kis in žganje. Posušene divje plodove uporabljamo za sadne čaje in kompote. Plodovi z več sladkorja so primerni tudi za žganjekuho