Slap danes
Danes živi na Slapu okrog 400 prebivalcev, ki se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom, kletarstvom in kmetovanjem. Prepoznavnost vasi je še vedno povezana s kvalitetnimi vini. Vedno več zanimanja pa je tudi za gostinstvo, turizem in kulturo.
Domačini skrbijo za pestro športno in kulturno dogajanje. Vsako leto prirejajo dva odmevna dogodka – pohod med slapenskimi vinogradi in slapovi in prireditev Odprti hrami na Slapu. Na vasi deluje kar nekaj skupin in društev, ki z različnimi vsebinami bogatijo življenje v kraju in okolici. Med njimi so: KS Slap, Vinarsko turistično društvo Slap – vas zlatih kapljic, Župnijska Karitas Slap (pod okriljem Škofijske Karitas Koper) in drugi. V letu 2016 je kulturno izobraževalno ponudbo razširila obnovljena 270 let stara Domačija Malik. Za izobraževanje starejših vaščanov je (preko študijskega krožka Vabljeni na Slap) zadolžena Ljudska univerza Ajdovščina. Vaško središče, ki je namenjeno srečanjem, je slapenska stara šola, ki stoji poleg starega vaškega trga. V njej so prostovoljci programa 'Popoldan na Slapu' uredili tudi vaško knjižnico. V njej so prostovoljci programa 'Popoldan na Slapu' uredili tudi vaško knjižnico.
Med vinogradi in slapovi
Pohodna pot Med vinogradi in slapovi poteka okrog vasi in ponuja lepa doživetja za ljubitelje narave. Pot je nezahtevna, primerna tudi za družine z otroki. Pelje nas po sončnih legah, kjer se odpirajo čudoviti razgledi proti Vipavski dolini in Nanosu. Ogledati si je mogoče največji vodni slap v tem delu doline, po katerem je vas dobila ime. Pohodniki lahko na tem delu v miru posedijo in občudujejo neokrnjeno naravo, saj je okolica zgledno očiščena in urejena. Za celotno prehojeno krožno pot potrebujemo 2–3 ure. Izhodišče poti je na urejenem parkirišču, imenovanem ''kal'', kjer stoji informacijska tabla z znamenitostmi vasi in seznamom vinarjev.
Vrhunska vina
Slap je bogat z vinogradi, ki se na približno 200 hektarih razprostirajo povsod okrog. Še posebej prevladuje zêlen, ki ga pridelujejo kar na 20 hektarih. Ob vinogradništvu in vinarstvu se vas vse bolj razvija tudi kot turistična destinacija. Kar nekaj vinarjev ponuja tudi vodene degustacije in oglede kleti.
Med najstarejše in avtohtone sodita zêlen in pinela, med belimi sortami pa so najznačilnejše: rebula, laški rizling, malvazija, pinot, souvignon. Med črnimi prevladujejo barbera, cabernet in merlot. Po drugi svetovni vojni se je uvajalo modernejše pridelovanje, danes pa je bolj cenjeno pridelovanje vina po starih, preizkušenih metodah, ki zagotavljajo kvaliteto.