Rastline

Ozkolistni trpotec

Vsi trpotci so užitni. Ob poti rasteta še drugi najpogostejši vrsti – veliki trpotec (P. major) in srednji trpotec (P. media). Obe sta enako uporabni. Vsi trpotci, predvsem tisti suličaste oblike, imajo aromo po gobah. Ta še posebej izstopa pri popkih. Najbolj okusni so praženi z jajci, kuhani v juhi ali rižoti. 

Uporabni deli rastline: listi, popki, semena.

Uporaba: solate, namazi, juhe, jajčne jedi, rižote.

Navadni regrat

Edina ''ponarodela'' užitna divja rastlina, ki raste vsepovsod in jo pozna ter nabira skoraj vsak, je regrat. Tudi starejši listi, popki, cvetovi in korenine so užitni, zato lahko regrat nabiramo vse leto.

Na enak način kot regrat je uporabna večina sorodnih rastlin iz družine radičevk (vseh je več kot 100 vrst), saj so vse užitne, če le niso pregrenke. Najbolj podoben je navadni otavčič (Leontodon hispidus), druge vrste otavčičev, navadna skrka (Picris hieracioides), smrdljivka (Aposeris foetida), navadni svinjak in druge. 

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi, korenine.

Uporaba: solate, dušene jedi, popki vloženi v kis, korenine za čaj in kavo.

Navadni potrošnik

Rastlina je po pritličnih listih podobna tako radiču kot regratu. Listi imajo ponavadi vinsko rdečo sredinsko žilo. Iz nje izhajajo gojene sorte radiča. Uporabljamo ga enako kot radič, je pa bolj grenak. Mladi pomladanski listi so odlični v solati.

Uporabni deli rastline: listi, korenine.

Uporaba: solate, korenine za kavo.

Navadni svinjak

Regratu podobna rastlina z mesnatimi, manj nazobčanimi in rahlo dlakavimi listi, ki so bolj sočni in manj grenki kot regrat, a enako uporabni. V solatah so še okusnejši kot regrat.

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi.

Uporaba: solate, dušena in pražena, omake, popki, vloženi v kis.

Navadna škrbinka

Rastlini ustreza rastišče blizu človekovih bivališč; uspeva na njivah, zapuščenih krajih in ob poteh. Sočni mladi listi, stebla in vršički s popki vred so imenitni za solate. Rastlina, ki je dobila ime po škrbinasto nazobčanih listih, vsebuje precej belega mlečka, ki pa ni tako grenak kot regratov. Enako uporabna je hrapava škrbinka (S. asper), ki ima bodičasto dlakave liste.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, popki, cvetovi.

Uporaba: solate.

Navadna ivanjščica

Znana travniška rastlina s pritlično listno rozeto in z malo olistanim steblom je obenem neznana odlična solatnica, saj so mladi listi aromatična, okusna zelenjava, primerna predvsem za solate. Popke vlagamo v kis podobno kot regratove, cvetovi so užitni, uporabljamo jih lahko tudi za okraševanje jedi. Po obliki in barvi socvetja ji je podobna enako uporabna marjetica (Bellis perennis) – sicer manjša in brez olistanega stebla.  

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi.

Uporaba: solate, omake, namazi, popki vloženi v kis

Navadni rman

Najpogostejša vrsta od več kot 10 rmanov, ki rastejo pri nas in so podobno uporabni, je navadni rman. Mladi listi s številnimi drobnimi lističi so krepka in energijsko bogata zelenjava, narejeni npr. hitro popraženi na maščobi ter zapečeni z jajcem. Svežo ali suho rastlino uporabljamo za začinjanje raznovrstnih jedi.  

Uporabni deli rastline: listi, cvetovi.

Uporaba: solate, namazi, frtalje; začimbna rastlina.

Topolistna kislica

Vse kislice – pri nas jih je več kot 20 vrst – so užitne, so pa nekatere bolj okusne od drugih. Po prijetnem okusu in uporabnosti izstopa navadna kislica (R. acetosa), ki je zelo primerna za solate, juhe in omake. Topolistna kislica je bolj trpka, skoraj nič kisla in po uporabi podobna blitvi. Uporabljamo le zelo mlade liste, ki jih pred pripravo blanširamo ali prekuhamo. Ob poti raste tudi kodrastolistna kislica (R. crispus).

Uporabni deli rastline: listi.

Uporaba: solate, dušene jedi s krompirjem, kot špinača.

Lisasta mrtva kopriva

Koprivam podobna rastlina, ki ob dotiku ne povzroči pekočega občutka, kar je botrovalo njenemu imenu. Vse mrtve koprive so užitne, vendar manj okusne kot koprive. Uporabni so predvsem mladi listi in poganjki, pozneje je rastlina bolj grenka in dobi izrazit okus po zemlji. Cvetovi so primerni za okraševanje jedi. Ob poti rasteta še enako uporabni njivska mrtva kopriva (L. amplexicaule) in škrlatnordeča mrtva kopriva (L. purpureum).

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, cvetovi.

Uporaba: solate, juhe, omake, namazi.

Gozdni slezenovec

Kljub imenu raste na travnikih, kjer ga spoznamo po številnih pritličnih krpatih listih in rožnatih cvetovih na pokončnih ali poleglih steblih. Listi so blagega okusa in najbolj uporabni za solate.

Uporabni deli rastline: listi, cvetovi.

Uporaba: solate, juhe, kot špinača.

Tankolistni dvoredec

''Divja rukola'' ni nič drugega kot njen samonikli sorodnik, ki je najpogostejši v toplejših primorskih krajih. Listi so podobni listom rukvice, za razliko od njenih belkastih cvetov pa cveti rumeno. Je bistveno bolj izrazitega okusa kot gojena sorodnica. Zelo podoben in enako uporaben je obzidni dvoredec (D. muralis). 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, cvetovi.

Uporaba: solate, namazi, frtalje.

Česnovka

Spoznamo jo po trikotastih, grobo nazobčanih listih z rahlo grenkim okusom, podobnim redkvi in repi, ki sta njeni gojeni sorodnici. Zraven je še blaga česnova nota, po kateri je dobila ime. Cveti belo.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, namazi, frtalje.

Navadni plešec

Pogost in okusen vrtni plevel z listno rozeto nazobčanih listov z okusom po hrenu. Plodovi, ki se razvijejo iz belih cvetov, so srčaste oblike. Hitro razvije semena, tako da se skozi leto zvrsti več generacij oziroma drugače – plešec raste kar naprej.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, cvetovi, plodovi.

Uporaba: solate, namazi, frtalje, dušen, pražen.

Velika kopriva

Super (divja) hrana! Kopriva je prehransko najmočnejša znana rastlina, ki raste skoraj povsod, je okusna in jo nabiramo vse leto. Privoščimo si jo! Izstopa po vsebnosti rudnin in celo beljakovin, pripravimo jo lahko na raznovrstne načine. Posušeno in zmleto v prah – po žličko do dve naenkrat – dodajamo kateri koli jedi kot krepak rudninski dodatek. Podobna, le manjše rasti, je mala kopriva (U. urens), ki je enako uporabna.  

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: dušena, pražena, solate, juhe, enolončnice, kot špinača, zelenjavni zavitki, zeliščni čaj.

Navadna regačica

Nadležen plevel ali okusna in zdravilna rastlina? S pomočjo korenik, to je podzemnih stebel, leze in se razrašča čez večje površine. Kot sorodnica korenja in peteršilja se izkazuje s podobnim, a izrazitejšim okusom. Najbolj okusni so povsem mladi, svetleči in ne povsem razviti listi. Uporabni so tudi drugi deli, vključno s korenikami. Nekdaj so regačico kot izrazito čistilno rastlino uporabljali proti težavam s putiko.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, cvetovi, semena.

Uporaba: solate, namazi, frtalje, juhe, dušena, pražena.

Navadna zvezdica

Odlična solatnica raste na vrtu med solato in spada med plevel. Kopučasto razrasla rastlina ima majhne ovalne liste in drobcene bele cvetove. Ima prijeten okus po mladi koruzi in je primerna kot osnova za povsem divjo solato. Nabiramo celo rastlino, tako da jo le odrežemo nad tlemi ter po potrebi izločimo otrdele spodnje dele stebelc.

Uporabni deli rastline: poganjki.

Uporaba: solate, juhe, namazi, frtalje.

Pokalica

Pri nas raste več podvrst te rastline, ki slovi kot odlična in priznana divja zelenjava, npr. za frtalje in rižote. Mladi listi so sočni, s prijetnim okusom po mladem grahu. Mehurjasto napihnjena čaša ob veščem udarcu nanjo rahlo poči – tako je nastalo ime rastline.

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi.

Uporaba: solate, frtalje, rižota, pražena, dušena.

Navadno korenje

Zgleda prav tako kot gojeno korenje, le da je njegova oblika tanka in belkasta, okus vseh delov pa močnejši. Za prehrano so najbolj uporabni mladi listi, cvetovi in semena. Vsi deli rastline so dlakavi – za razliko od podobnih strupenih rastlin, ki so gole. So zelo aromatični in primerni za začinjanje raznovrstnih jedi.

Opozorilo: Dokler korenja dobro ne poznamo, ga ne nabiramo, saj mu je podobnih nekaj zelo strupenih rastlin, npr. pikasti mišjak in trobelika. Splošno pravilo je, da ne nabiramo česar koli divjega, kar je podobno korenju in peteršilju, dokler rastline do potankosti ne poznamo.

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi, semena, korenine.

Uporaba: solate, frtalje, namazi, juhe, enolončnice, pecivo.

Navadni rebrinec

Je sorodnik korenja, iz katerega se je z gojenjem razvil pastinak. Dlakavi pritlični listi so pernato deljeni, visoko steblo pa robato. Rastlina je močno aromatična in po okusu spominja na sorodne gojene rastline, ne le na pastinak, ampak tudi na korenje, peteršilj in zeleno.  

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi, semena, korenine.

Uporaba: solate, frtalje, namazi, juhe, enolončnice, pecivo.

Navadna krišina

Koprivi sorodna in enako uporabna rastlina najraje raste blizu človeških bivališč. Mehki suličasti listi imajo drobne dlačice, ki se primejo na vsako tkanino. Nekdaj so jih uporabljali za čiščenje steklenic. Podobna in enako uporabna je razrasla krišina (P. judaica), ki je manjše grmičaste rasti in uspeva na zidnih razpokah in se razpreda po skalovjih.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, dušena, pražena, juhe, enolončnice, kot špinača, zelenjavni zavitki.

Njivska meta

Vse divje vrste met in sorodnih aromatičnih rastlin so užitne ter podobno uporabne za začinjanje jedi in odišavljanje pijač. Vsaka ima drugačen vonj; njivska meta je med blažje aromatičnimi. Je pogost plevel po njivah in vrtovih. Ob poti raste še dolgolistna meta (M. longifolia), ki je višje rasti in ima močnejši vonj. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, juhe, enolončnice, frtalje, namazi, zeliščni čaji, sirup, pecivo, namočena v žganju.

Bršljanasta grenkuljica

Nizka travniška rastlina ima rada tudi gozdne robove. Kot se za sorodnico mete spodobi, je izrazito, vendar drugače aromatična. Za razliko od nje je primerna tudi za samostojne zelenjavne jedi in za začinjanje juh, tudi goveje. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, juhe, enolončnice, frtalje, namazi, zeliščni čaji, sirup, namočena v žganju.

Braunejev čober

Meti podobna in po svoje dišeča nadvse aromatična rastlina ima najraje sončna, suha rastišča. Po aromatičnosti spada v sam vrh divjih začimbnic. Primerna je za pripravo pijač ter aromatiziranje sladkih jedi. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: začimbna rastlina, frtalje, namazi, zeliščni čaji, sirup, pecivo, namočen v žganju.

Črna detelja

Pri nas uspeva več kot 40 vrst detelj. Vsi deli vseh detelj so užitni, niso pa vse enako okusne – nekatere so trpke in grenke. Ta vrsta je med okusnejšimi in najpogostejšimi. Kljub imenu cveti rožnato, se pa socvetja po odcvetu obarvajo rjavočrnikasto. Nabiramo jo lahko skoraj vse leto. Socvetja so privlačen in užiten okras jedi.

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, juhe, dušena, pražena, cvetovi za okras.

Breskova dresen

Listi te k tlom prilegle rastline so zelo podobni listom breskve, ponavadi s temnejšo pego na sredini. Kot večina plevelov je tudi to užitna rastlina z manj divjim okusom kot druge divje rastline. Enako uporabne so tudi sorodne vrste, več kot 10 jih je. Izmed njih ob poti raste ptičja dresen (P. aviculare), ki ima manjše liste. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, dušena, pražena, juhe, enolončnice.

Bela metlika

Ena najpogostejših plevelnih rastlin je obenem odlična zelenjava. Zanjo so značilni belkasto poprhnjeni mladi listi, po katerih je dobila ime. Za razliko od večine užitnih divjih rastlin je blagega okusa ter primerna za osnovo jedi. Enako uporabnih je več kot 10 sorodnih in podobnih vrst metlik. Užitna so tudi semena. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, dušena, pražena, juhe, enolončnice.

Navadni ščir

Nič manj kot koprive ali špinača uporabna rastlina se razrašča po vrtovih, njivah in zapuščenih tleh. Podobno kot bela metlika je blagega okusa ter enako uporabna. Pri nas raste še več podobnih vrst. Užitna so tudi drobižna semena. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki, semena.

Uporaba: solate, dušen, pražen, juhe, enolončnice, kot špinača, zelenjavni zavitki.

Navadni tolščak

Polegla rdečkasto nadahnjena stebla s sočnimi listi se vsako leto v vlogi plevela razrastejo po vrtovih in njivah ter ob poteh. Rastlina je povsem užitna – tako kot večina plevelov – in je odlična v solatah. Za prehrano je v celoti primerna dokler je mlada. Pri starejših rastlinah uporabimo le liste, ker stebla otrdijo. 

Uporabni deli rastline: listi, poganjki.

Uporaba: solate, dušena, pražena, vložena v kis.

Navadni pelin

Pogosta vrsta pelina je prijetno aromatična in manj grenka kot pravi pelin (A. absinthium), ki raste na suhih, sončnih krajih in je gojena rastlina. Je izrazito začimbnega značaja, primeren za raznovrstne jedi, ki jim ga dodajamo v manjših količinah.

Uporabni deli rastline: listi, cvetovi.

Uporaba: frtalje, namazi, začimba za mastne jedi, zeliščni čaji, namočen v žganju.

Topinambur

Sorodnik sončnice je prišel k nam iz Severne Amerike, sprva kot okrasna rastlina. Razrašča se na široko, predvsem ga najdemo ob rekah. Mladi listi imajo podoben okus kot korenike, z razvojem pa hitro postanejo grenki. Najbolj uporabne so hrustljave korenike, ki so užitne tudi surove.

Uporabni deli rastline: listi, korenike.

Uporaba: solate, kuhane in pečene korenike.

Bodeča lobodika

Močno bodeča trajna rastlina je pogosta v toplejših krajih. Spomladi iz tal sredi nizkega bodičevja in ob njem odženejo vijolično nadahnjeni goli poganjki s čopkom nastavkov stranskih poganjkov na vrhu. Nabiramo jo v najzgodnejšem razvojnem stadiju, podobno kot šparglje, tudi uporabna je enako, le bolj grenka. Rastlina je zavarovana, vendar ima poseben status, saj ni ogrožena in jo lahko brezskrbno nabiramo za prehrano.

Uporabni deli rastline: poganjki.

Uporaba: frtalje, rižote, juhe, vloženi v kis.

Navadni hmelj

Ovijalka s tri ali pet-delnimi listi ljubi vlago, zato raste predvsem ob vodah in na vlažnih tleh. Mladi pomladanski poganjki so odlična zelenjava, lahko jih dodamo kot prilogo testeninam. So blago trpkega okusa in prijetno aromatični. Ženska soplodja se uporabljajo pri varjenju piva. 

Uporabni deli rastline: poganjki.

Uporaba: juhe, frtalje, dušeni, praženi, vloženi v kis.

Čemaž

Lahko razpoznavna rastlina z vonjem, podobnim česnu. V tleh ima podolgovato čebulico, iz katere vsako pomlad odženeta po dva suličasta pecljata lista. Ponavadi prekriva večje površine, rad ima vlažna rastišča ob rekah in potokih. Listi so mehki na otip, na zgornji strani svetleči, na spodnji pa nesvetleči. Popki, stebelca in socvetja so enako uporabni, predvsem popki s stebli vred so odlični vloženi v kis.

Uporabni deli rastline: listi, popki, cvetovi.

Uporaba: solate, namazi, juhe, kot špinača, zelenjavni zavitki, vloženi v olju, v kisu.

Divja vijolica

Pri nas raste več kot 20 vrst vijolic, ki so užitne tako kot njihove gojene sorodnice mačehe. Cvetovi vijolic so kljub imenu tudi drugih barv; divja vijolica ima ponavadi tribarvne cvetove in je pogosta na travnikih in na vrtovih, na katerih igra vlogo okrasnega in okusnega plevela.

Uporabni deli rastline: listi, cvetovi.

Uporaba: solate, cvetovi za okras.

Rumeni dren

Poleg splošno znanih in okusnih divjih plodov so tudi drnulje odlično divje sadje, samo zrele naj bodo, sicer so kisle in trpke. Zato jih bolj pobiramo (ko odpadejo na tla) kot nabiramo (z vej). V slednjem primeru jih pustimo vsaj nekaj dni na hladnem, da se zmehčajo ter postanejo sladke. 

Uporabni deli rastline: plodovi.

Uporaba: kompoti, marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino.

Navadni glog

Najpogostejša vrsta gloga pri nas z majhnimi sladkimi moknatimi plodovi. Za prehrano v manjših količinah uporabljamo tudi liste in cvetove. Plodovi so tako kot drugo divje sadje primerni za sušenje in pripravo sadnih čajev. Glog slovi kot zdravilna rastlina za krepitev srca. Podoben mu je enovrati glog (C. monogyna) in druge vrste glogov ter naravni križanci med njimi. Vsi so enako uporabni.

Uporabni deli rastline: plodovi, listi, cvetovi.

Uporaba: kompoti, marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino.

Črni bezeg

Na krepko raščenem grmu ali drevescu zorijo nič manj kot ''superdivji'' plodovi, bogati z rudninami, antioksidanti in drugimi snovmi. Prehransko nadvse krepki in zdravilni plodovi so pogojno užitni – surovi povzročajo slabost in bruhanje, toplotno obdelani pa so povsem užitni. Za prehrano uporabljamo tudi dišeča socvetja. 

Uporabni deli rastline: plodovi, cvetovi.

Uporaba: kompoti, marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino, šabesa (cvetovi).

Navadni šipek

Najpogostejša od več kot 20 vrst šipka pri nas – vse so enako uporabne – odganja s trnatimi grmi ter vabi s svetlečimi rdečimi plodovi, izjemno bogatimi z vitaminom C. Primerni so predvsem za predelavo, med katero odstranimo ali zmehčamo drobne dlačice, ki obdajajo plodiče sredi šipka. Tudi ti so uporabni, saj jih zmeljemo ter uporabljamo za čaj. 

Uporabni deli rastline: plodovi.

Uporaba: marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino.

Navadna leska

Lešnike jemo, ko zorijo, oziroma jih naberemo za zimo. Užitne so tudi mačice, ki se na grmu razvijejo že pozno jeseni in jih nabiramo vse dokler se ne odprejo. Nekoč so zmlete in posušene mačice mešali z moko za peko kruha, poleg tega lahko z njimi pripravimo prav divje pecivo. 

Uporabni deli rastline: plodovi.

Uporaba: marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino.

Robide

Pri nas je več kot 40 vrst robid in vse so enako uporabne, tako plodovi kot mladi listi. Slednji so odlični kot osnova za domače čajne mešanice. Okus plodov je odvisen od vrste, nekateri so le sladkobni, drugi prijetno aromatični, vendar vsi užitni. 

Uporabni deli rastline: listi, plodovi.

Uporaba: marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino, čaj (listi).

Črni trn

Trnulje so podobne majhnim kroglastim slivam in so primerne predvsem za predelavo, saj so surove, čeprav jih večkrat dobi slana, so še vedno trpke in kisle. V manjših količinah so za aromatiziranje jedi primerni tudi cvetovi.

Uporabni deli rastline: cvetovi, plodovi.

Uporaba: čaj (cvetovi), marmelade, sok, sirup, sadni čaj, sadno vino, vloženi v kis (plodovi).

Navadni koprivovec

Toploljubno drevo pri nas ni pogosto in je večinoma posajeno za okrasne namene, a se rado samo zaseje. Zlahka ga spoznamo po listih, ki so zelo podobni koprivnim listom, zato njegovo ime ne preseneča. Kot borovnice veliki kroglasti plodovi na dolgih pecljih so sprva zelenkasti in čvrsti, zatem rumeni, v zrelosti pa se obarvajo v rjavo vijolično. Takrat postanejo moknati in prijetno sladki. Koščica varuje užitno okusno jedrce, ki je vir kakovostnega jedilnega olja.

Uporabni deli rastline: listi, plodovi.

Uporaba: solate (listi), vloženi v kis (nezreli plodovi), vloženi v žganju, marmelade, sadni čaj (zreli plodovi).

Lipa, Lipovec

Odlični solatni drevesi. Povsem mladi, še svetleči listi so odlični za pripravo solat. So zelo blagega okusa in primerni kot solatna osnova. Tudi jedrca semen so užitna. Uporabimo jih podobno kot makova ali sončnična semena.

Uporabni deli rastline: listi, popki, semena.

Uporaba: solate.